Zobozdravstveni vestnik

nedelja, 19 november 2017
Načrt spletne strani
Domov arrow Arhiv

Arhiv Domov » Letnik 2014 »  Letnik 69 Št. 1-2

Prispevki

Razvrščanje : ime | datum | prenosi [ padajoče ]
file icon 01 Parodontalna rana in sistemski odgovor organizma
30.09.2015
U. Skalerič, E. Skalerič

Parodontalna rana predstavlja mesto vdora mikrobov in vnetnih mediatorjev v krvni obtok, ki tako lahko dosežejo oddaljene organe v telesu. V prispevku so prikazane domače raziskave o povezanosti med parodontalno boleznijo in sistemskim odgovorom organizma.
Prenosov: 1210
file icon 02 Metoda za oceno velikosti parodontalne rane in parodontalne vnetne obremenitve
30.09.2015
E. Skalerič, B. Gašpirc, U. Skalerič

Da bi lahko ugotavljali, kakšno je tveganje za sistemsko zdravje zaradi parodontalne bolezni, moramo vedeti, kako velik predel vneta obzobna tkiva obsegajo. S tem namenom smo razvili novo metodo za oceno velikosti parodontalne rane in parodontalne vnetne obremenitve. Ta metoda bo omogočila tudi boljšo dvorazsežno predstavo pomena parodontalne bolezni pacientom in oceno morebitnega tveganja za srčno-žilne zaplete zaradi parodontalne bolezni.
Prenosov: 936
file icon 03 Bakteriološka analiza subgingivalnih zobnih oblog bolnikov s kroničnim parodontitisom v Sloveniji
30.09.2015
A. Sotošek, P. Videmšek, K. Seme, R. Gašperšič

Dopolnili smo metodologijo, ki je potrebna za uspešno kultivacijo parodontopatogenih bakterij. Ugotovili smo, da imajo bolniki s kroničnim parodontitisom v Sloveniji v zobnih oblogah skoraj vedno prisotne bakterije P. gingivalis, P. intermedia/nigrescens, T. forsythia, F. nucleatum in P. micra, A. actinomycetemcomitans pa so prisotne pri več kot polovici bolnikov. Poznavanje pogostosti parodontopatogenih bakterij pri bolnikih s parodontitisom je pomembno za optimizacijo načina zdravljenja.
Prenosov: 1245
file icon 04 Genotipska karakterizacija sevov oportunističnega patogena Aggregatibacter actinomycetemcomitans
30.09.2015
D. Obradović, R. Gašperšič, K. Seme, P. Maček, M. Butala

Pri več kot 50 % bolnikov s kroničnim parodontitisom v Sloveniji je v subgingivalnih zobnih oblogah prisotna bakterija Aggregatibacter actinomycetemcomitans. Prevladuje serotip c, vsi izolirani sevi pa imajo genetski zapis za virulentne dejavnike levkotoksin, citotoksin Cdt in fimbrijski protein flp-1, kar pomeni, da so visokovirulentni.
Prenosov: 975
file icon 05 Dejavniki tveganja za parodontalno bolezen pri prebivalcih Ljubljane
30.09.2015
E. Skalerič

Raziskava na prebivalcih Ljubljane je pokazala, da starost, moški spol, genotip 2 za IL-1, kajenje, manj pogosto čiščenje zob, debelost, nižja izobrazba ter zakonski stan (samski) pomembno vplivajo na napredovanje parodontalne bolezeni. Tem skupinam ljudi je v prihodnosti pomembno posvetiti večjo pozornost.
Prenosov: 1159
file icon 06 Paraziti in parodontalna bolezen
30.09.2015
N. Hropot Pleško, U. Skalerič

Znano je, da imajo pri nastanku parodontalne bolezni glavno vlogo bakterije, zadnje čase pa se vse več pozornosti usmerja tudi v iskanje drugih povzročiteljev parodontalne bolezni. Med drugim raziskovalci preučujejo mogočo vlogo parazitov Trichomonas tenaxa in Entamoebe gingivalis. Ugotovili so, da se pri posameznikih s parodontalno boleznijo pojavljajo pogosteje kot pri ljudeh z zdravimi obzobnimi tkivi in bi tako lahko imeli vlogo pri nastanku parodontalne bolezni.
Prenosov: 852
file icon 07 Avtologni tkivnoinženirski kostni nadomestki iz alveolnih osteoblastov
30.09.2015
M. Rode, D. Marolt, E. Maličev, N. Kregar Velikonja

Idealno zdravljenje parodontalne bolezni naj bi omogočilo tudi obnovo izgubljenih obzobnih tkiv. Tkivno inženirstvo je ena od sodobnih možnosti za obnovo izgubljenih tkiv. Uspelo nam je razviti postopek priprave avtolognih kostnih nadomestkov, ki temelji na uporabi osteoblastov iz alveolne kosti.
Prenosov: 931
file icon 08 Obravnava pacienta po aktivnem parodontalnem zdravljenju
30.09.2015
A. Mikuž

Aktivnemu parodontalnemu zdravljenju sledi vzdrževalno (podporno) zdravljenje, ki traja dokler so v ustih zobje in zobni vsadki. Cilj podpornega zdravljenja je preprečitev ponovnega vnetnega procesa in nadaljnje razgradnje obzobnih tkiv, kar dosežemo z rednim odstranjevanjem bakterijskega biofilma iz ekoloških niš.
Prenosov: 1066
file icon 09 Poročilo o strokovnem srečanju 18. Slovenski parodontološki dnevi na Bledu
30.09.2015

Prenosov: 960
file icon 10 Akad. prof. dr. Uroš Skalerič - glavni tajnik Slovenske akademije znanosti in umetnosti
30.09.2015

Prenosov: 792
file icon 11 In memoriam
30.09.2015

Prenosov: 758
Zobozdravstveni vestnik 1-2 2015

naslovnica 2014 69 1-2

Zobozdravstveni vestnik 3-5 2015

naslovnica 2014 69 3